Začne se lahko povsem nedolžno. V nabiralnik prispe sporočilo dostavne službe, da paket čaka na potrditev. Povezava je videti prava, logotip tudi, besedilo pa dovolj prepričljivo, da kliknemo skoraj brez razmišljanja. Prav takšni trenutki pokažejo, zakaj kibernetska varnost danes ni več tema samo za velike IT-oddelke. Pomembna je za vsakogar, ki uporablja elektronsko pošto, spletno banko, oblak ali poslovne aplikacije. Več o najpogostejših oblikah napadov lahko preberete na strani https://varnost-it.si/kibernetska-varnost/.
Napadalec ne potrebuje vedno zapletenega vdora
Ko pomislimo na kibernetski napad, si hitro predstavljamo nekoga, ki v temni sobi vdira skozi več plasti zaščite. V praksi je pot pogosto precej preprostejša. Napadalci pogosto ne iščejo zapletenih poti do sistema, ampak računajo na nepazljivost uporabnika. Poskusijo ga zavesti z lažnim sporočilom ali spletno stranjo ter ga spodbuditi, da razkrije svoje podatke, odpre okuženo datoteko ali prenese programsko opremo, ki v resnici ni to, za kar se predstavlja.
Tak primer je trojanski konj. Gre za zlonamerno programsko opremo, ki je lahko skrita v datoteki ali programu, ki na prvi pogled ne vzbuja suma. Ko jo uporabnik namesti, lahko napadalcu omogoči dostop do sistema, spremljanje dejavnosti ali krajo podatkov.
Ko težava ni več samo na enem računalniku
V podjetju lahko že ena napačna poteza vpliva na veliko več kot le na računalnik posameznega zaposlenega. Če napadalec pridobi dostop do omrežja, so lahko ogroženi dokumenti, podatki strank, poslovne aplikacije ali celo delovanje celotnega sistema.
Posebej neprijetna je izsiljevalska programska oprema oziroma ransomware. Ta lahko podatke zaklene oziroma šifrira, nato pa napadalci za ponovni dostop do podatkov zahtevajo plačilo. Posledice niso nujno omejene le na izgubo datotek, saj lahko napad povzroči tudi prekinitev dela, stroške obnove sistema in izgubo zaupanja strank.
Varnost se začne še preden pride do incidenta
Dobra kibernetska varnost je predvsem priprava: prepoznavanje tveganj, urejeni dostopi, varnostne kopije, posodobljeni sistemi in jasen načrt, kaj storiti, če gre kaj narobe.
Digitalno okolje se ves čas spreminja, z njim pa tudi načini napadov. Cilj zato ni doseči občutka, da se ne more zgoditi nič, temveč zmanjšati možnosti za napad in omejiti posledice, če do njega vendarle pride.
