Topla greda je odlična rešitev za vse, ki želijo vrtnarsko sezono začeti nekoliko prej in jo podaljšati tudi v hladnejše mesece. Rastlinam zagotavlja bolj zaščiteno okolje, v katerem so manj izpostavljene nizkim temperaturam, vetru, močnemu dežju in drugim neugodnim vremenskim razmeram.
Dobro postavljen rastlinjak omogoča lažje uravnavanje temperature, vlage in zračenja. Tako lahko zelenjavo, zelišča in nekatere druge rastline gojimo tudi takrat, ko razmere na prostem še niso ali niso več primerne.
Daljša vrtnarska sezona
Ena največjih prednosti tople grede je daljša sezona pridelovanja. Spomladi lahko s setvijo začnemo prej, jeseni pa rastline zaščitimo pred prvimi nizkimi temperaturami in slano. To pomeni, da lahko v domačem pridelku uživamo večji del leta.
V topli gredi se zemlja in zrak čez dan hitreje segrejeta. Toplota se v notranjosti zadržuje dlje kot na prostem, zato imajo rastline ugodnejše pogoje za kalitev, rast in razvoj. Kljub temu je treba temperaturo redno spremljati, saj lahko ob sončnih dneh hitro postane previsoka.
Zaščita pred neugodnim vremenom
Močan veter, nalivi, toča in nenadne temperaturne spremembe lahko na vrtu povzročijo veliko škode. Topla greda rastline zaščiti pred neposrednimi vremenskimi vplivi in jim zagotovi stabilnejše okolje.
Konstrukcija mora biti dovolj trdna, da prenese veter, dež in po potrebi tudi težo snega. Pomembna je tudi pravilna postavitev. Toplo gredo je priporočljivo postaviti na sončno in zavetno mesto, kjer bo čez dan prejela dovolj naravne svetlobe.
Katere rastline lahko gojimo?
V hladnejšem delu leta lahko v topli gredi uspevajo motovilec, špinača, zimska solata, rukola, radič in čebula. Spomladi je primerna za vzgojo sadik, poleti pa lahko v njej gojimo paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in druge toploljubne rastline.
Pri izbiri rastlin je treba upoštevati velikost prostora, letni čas in temperaturo. Nekatere vrste potrebujejo več toplote, druge pa dobro uspevajo tudi pri nekoliko nižjih temperaturah. S pravilnim načrtovanjem lahko prostor uporabljamo skozi večji del leta.
Pomembna sta zračenje in zalivanje
Čeprav rastlinjak rastline ščiti, sam po sebi še ne zagotavlja uspešnega pridelka. V sončnih dneh se lahko notranjost zelo hitro segreje, zato je potrebno redno zračenje. Svež zrak zmanjšuje tudi nevarnost nastanka plesni in razvoja nekaterih bolezni.
Ker dež v zaprto toplo gredo ne pride, moramo poskrbeti za ustrezno zalivanje. Zemlja naj bo vlažna, vendar ne razmočena. Pri ohranjanju vlage lahko pomaga zastirka iz slame, sena ali drugega naravnega materiala.
Kupljena ali doma izdelana topla greda?
Toplo gredo lahko kupimo ali jo izdelamo sami. Preprosta različica je lahko sestavljena iz lesenega okvirja in starih oken, večji rastlinjak pa potrebuje trdnejšo konstrukcijo iz lesa, kovine ali plastike. Pokrijemo ga lahko s primerno folijo, steklom ali polikarbonatnimi ploščami.
Pred izdelavo je dobro premisliti o velikosti, lokaciji, dostopu do vode in načinu zračenja. Kakovostna konstrukcija je lahko dolgoročna naložba, ki olajša pridelovanje zelenjave ter omogoča boljši izkoristek domačega vrta.
Za več informacij o postavitvi, uporabi in prednostih lahko obiščete tudi NaDlani.si.
